Predavanja in delavnice

Dve uri, ena tema,
ves kolektiv.

Predavanja o obvladovanju stresa navadno govorijo o tem, kaj naj človek naredi sam s seboj: kako naj diha, kako naj si razporedi čas, kako naj se odklopi. Vse to je res in vse to pomaga.

Ne odgovori pa na vprašanje, zakaj je pritiska toliko.

Moja predavanja so obrnjena. Ne govorijo o tem, kako pritisk prenašati, ampak o tem, kje nastane. Nekaj ga nastane v človeku samem in nekaj v tem, kako hiša deluje. Oboje je treba pogledati, sicer se po dveh urah nič ne spremeni.

Tri teme → Cena in dogovor
mag. Boštjan Štrajhar med govorom
Posnetek z javne prireditve.
  • Trajanjeena ura ali dve
  • Udeležencido 70 pri delavnici
  • Cena800–2.600 EUR
  • Dogovortri tedne vnaprej
Temelj

Praksa določa teorijo.

Dvesto predavanj in delavnic, ki sem jih izvedel po celotni Sloveniji, sem nadgradil s petnajstimi leti operativnega vodenja. Šola in vrtec, javni zavod, danes občinska uprava.

Na vprašanja o obremenitvah, komunikaciji in izgorelosti danes odgovarjam z izkušnjo direktorja in ravnatelja. Teme niso akademske. So tisto, kar rešuje postopke v praksi.

Celotna pot →

Oblika

Ena ura ali dve.
Razlika ni v dolžini.

Ena ura — predavanje

Govorim jaz, na koncu odgovarjam na vprašanja. Poslušalec temo razume.

Število udeležencev ni omejeno — dvorana, zbornica, večji kolektiv, kakor pri vas nanese.

Dve uri — predavanje in delavnica

Prva ura je enaka. V drugi dela kolektiv, v manjših skupinah.

Največ sedemdeset udeležencev, sicer delavnica ne deluje.

Zakaj to sploh ločujem. Človek lahko nekaj razume in vseeno ne ravna drugače. Spoznanje, ki ostane samo v glavi, se v ponedeljek ne pojavi na sestanku. Da bi se pojavilo, ga mora človek tudi občutiti — na sebi, na svojem primeru, v pogovoru s sodelavcem, ki isto stvar vidi drugače.

Ena ura odpre temo. Dve uri jo premakneta.

Če se odločate med obojim in ne veste, kaj izbrati: pri kolektivu, ki se prvič srečuje s tako temo, je ura pogosto dovolj.

Tri teme

Vsaka stoji sama zase.

Nobena od njih ni prava za vsak kolektiv. Če ne veste, katera je pri vas na mestu, je na dnu strani šest vprašanj, ki to pokažejo.

01

Zakaj najbolj vestni prvi izgorijo

O tem, kaj si človek naloži sam in kaj mu naložijo drugi.

V isti pisarni sta delali dve sodelavki. Prva je hotela vse opraviti brezhibno in se doma obremenjevala s sestanki. Druga je direktorju mirno povedala, da naloga ni narejena, ker se svet ne bo ustavil. Prva je čez leta izgorela. Druga ne.

Prikaži večPrikaži manj

Iz tega je lahko potegniti napačen sklep — da je težava v vestnosti. Hiša, v kateri bi bili vsi kot druga sodelavka, ne bi delovala niti mesec dni.

Zanimivo vprašanje je drugo: zakaj je prva nosila toliko, in zakaj tega nihče ni ustavil.

Del odgovora je v njej. Človek si mero postavi sam in nekateri si jo postavijo tako visoko, da je ni mogoče doseči. To se da prepoznati in tega se da naučiti — regulirati ni isto kot popustiti.

Del odgovora je v hiši. Kadar odgovornost ni jasno razdeljena, jo prevzamejo najbolj vestni. Ne zato, ker bi jim jo kdo naložil, ampak zato, ker ne prenesejo, da bi nekaj ostalo nenarejeno. Delo se opravi, torej je videti, da sistem deluje. Da deluje na hrbtu treh ljudi, se pokaže šele, ko eden od njih odide ali obstane.

In takrat organizacija to navadno razume kot njegovo osebno šibkost.

Za koga je ta tema. Za kolektive, kjer se dela veliko in kjer se ista imena pojavljajo pri vsaki nujni nalogi. Tudi za vodstva, ki opažajo, da so prav najboljši ljudje najbolj utrujeni.

Kaj se v drugi uri dela. Skupine dobijo izmišljen primer — nalogo, ki jo je treba razdeliti in opraviti. Nihče ne govori o sebi in nihče ne izpostavlja sodelavcev. Vsaka skupina poišče svojo razdelitev, nato jih primerjamo. Razlike med rešitvami povedo več kot vsaka razlaga, ki bi jo lahko dal sam.

02

Zakaj isti dogodek v isti hiši ni isti dogodek

O tem, kaj se ne pove na glas, in zakaj tisti, ki molči, misli, da je stvar jasna.

Na sestanku je vodja povedal, da bo treba projekt oddati tri tedne prej. Prvi se je razjezil zaradi rokov. Drugi je doma naštel sedem tveganj, a na sestanku molčal. Tretja je bila takoj za. Četrti ni rekel nič.

Prikaži večPrikaži manj

Vsi štirje so imeli prav. Nobeden ni imel cele slike.

Tri tedne pozneje se je projekt ustavil natanko na tveganju, ki ga je drugi našteval doma. Prvi je bil prepričan, da je bila stvar vseskozi nedorečena. Tretja je bila presenečena. Četrti ne.

To ni zgodba o slabi komunikaciji. Vsi štirje so komunicirali normalno.

Zgodba je o tem, da človek predpostavlja, da drugi vidijo isto, kar vidi on. Prav tisto, kar se ne pove, ker se zdi samoumevno, pa je navadno tisto, česar drugi ne vidijo.

V kolektivu se to sešteje. Vsak nosi svoj del slike in vsak misli, da je slika ena sama. Sestanek se konča, vsi prikimajo, in vsak odide z drugačnim razumevanjem istega dogovora.

Molk pri tem ni znak strinjanja. Pogosto je znak, da človek ne ve, kako povedati stvar, ki se mu zdi prezgodnja, pretežka ali preveč osebna.

Za koga je ta tema. Za kolektive, kjer se dogovori sprejmejo hitro in gladko, izvedba pa se potem razlikuje od dogovora. Tudi za vodstva, ki opažajo, da se pravi pogovor začne šele, ko se sestanek konča.

Kaj se v drugi uri dela. Skupine dobijo isti izmišljen primer — kratek opis dogodka v podjetju. Vsaka skupina ga presodi in predlaga svojo rešitev. Rešitve so vsakič različne, čeprav je opis en sam. Nato pogledamo, kaj je vsaka skupina v besedilu prebrala in česa ni. To pokaže bolj neposredno kot vsaka razlaga, ki bi jo lahko dal sam.

03

Zmote se vidijo za nazaj

O razliki med napako in zmoto, in o tem, kaj stane pričakovanje, da mora biti vse ves čas v redu.

Učitelj je bil nasmejan in poln navdiha. Kljub temu je vsak obisk ravnatelja v razredu tik pred zdajci odpovedal. Rezultati so padali. Po osmih letih iskanja krivde v sistemu in otrocih je odšel. Manjkal je en sam korak.

Prikaži večPrikaži manj

Da bi sam pri sebi priznal, da potrebuje pomoč.

Zdaj razlika, na kateri stoji vse predavanje.

Zmote so naraven del napredka in učenja. Vendar pa moramo biti pozorni: ko se napake začnejo ponavljati, to ni več stvar trenutne nepazljivosti, ampak znak, da škripa nekje v procesu. Takrat ne rešujemo več ljudi, ampak moramo popraviti sistem.

Zmote ne moreš predvideti. Zmota se pokaže šele za nazaj, ko je odločitev že sprejeta. Danes skoraj ni mogoče pripraviti prodajnega načrta, pouka ali dokumentacije, ki ne bo vsebovala nobene zmote.

Kdor tega ne loči, začne vsako zmoto obravnavati kot napako — torej kot nekaj, česar nekdo ni predvidel, čeprav bi moral. In od tod je do iskanja krivca en korak.

Zato se v organizaciji, kjer mora biti vse ves čas v redu, nihče ne izpostavi. Vsi so nasmejani, vsi so pozitivni, in nihče ne pusti nikogar v svoj razred.

Opazil sem še nekaj. Ljudje pogosto z veliko vnemo priznavamo majhne napake in se nanje osredotočamo — natanko toliko, da nam ni treba pogledati velikih.

Vsi imamo sence. Ni narobe, da jih imamo. Narobe je, kadar se pretvarjamo, da jih nimamo.

Za koga je ta tema. Za kolektive, kjer velja, da mora biti vzdušje dobro, in kjer se zato o težavah govori pozno. Tudi za vodstva, ki opažajo, da se enemu človeku že leta nekaj zatika, pa nihče ne ve, kako to načeti.

Kaj se v drugi uri dela. Skupine dobijo primer odločitve, ki se je slabo iztekla. Naloga je razločiti, kaj je bila napaka — nekaj, kar bi se dalo predvideti — in kaj zmota, ki se je pokazala šele pozneje. Presoje skupin se razlikujejo, in prav ta razlika je vsebina pogovora, ki sledi.

Izvedba

Kaj potrebujem od vas,
in kaj dobite.

Pred srečanjem se pogovoriva po telefonu. Ne potrebujem poročil in analiz. Potrebujem odgovor na dve vprašanji: koliko ljudi bo v prostoru in kaj trenutno najbolj potrebujete.

Prostor: dovolj velik, da se skupine lahko razdelijo in slišijo. Nič tehnike ne potrebujem. Projektorja ne uporabljam, ker se pri drsnicah pozornost preseli na platno.

Predavanje ni posneto. Kar se v dvorani pove, ostane v dvorani.

Po srečanju pripravim pisno avtorsko delo: strokovno študijo obravnavane teme z analizo stanja in usmeritvami za nadaljnje delo.

To ni diagnostika hiše — dve uri za to ne zadostujeta in ne bom se delal, da zadostujeta. Je strokovna obdelava teme, umeščena v vaš kolektiv, s priporočili, ki jih lahko uporabite naprej.

Cena in dogovor

Cena.

Za srečanje s predavanjem in delavnico se cena giblje med 800 in 2.600 evri, odvisno od velikosti kolektiva, oddaljenosti in tega, ali gre za eno temo ali za več srečanj. Za enourno predavanje je nižja. Točno ceno vam povem po telefonu, preden karkoli potrdite.

Termin dogovoriva vsaj tri tedne vnaprej. Predavanja opravljam ob rednem delu, zato jih ne sprejmem veliko.

Za javne naročnike. Delo opravim po avtorski pogodbi, skladno z ZJN-3 in ZASP.

  • Evidenčno naročilo. Vrednost storitve ne dosega mejne vrednosti za uporabo ZJN-3, zato naročilo oddate po evidenčnem postopku.
  • Zakonit predmet naročila. Predmet je izvirno pisno avtorsko delo — strokovna študija z analizo stanja in usmeritvami. To je podlaga za avtorsko pogodbo in vzdrži nadzor FURS ali Računskega sodišča.
  • Prenos avtorskih pravic. V pogodbi se materialne avtorske pravice v celoti prenesejo na naročnika, brez omejitev za vaše delovanje.

Ponudbo pripravim pisno: tema, oblika, trajanje, cena in opis avtorskega dela.

Katera tema

Če ne veste, katera
od treh je prava.

Šest vprašanj pokaže, katera tematika je pri vas najbolj na mestu — ali pa da nobena ni.

Kaj bi vaš kolektiv slišal

Šest vprašanj o tem, kje se pri vas zatika. Dve minuti. Nič se ne pošlje in nič se ne shrani — odgovarjate sami sebi.

Če vam test pokaže, da nobena tema ni na mestu, vam to tudi napiše.

Začnite test
Prvi korak

Pokličite in povejte,
kaj potrebujete.

Pogovor traja četrt ure. Povem vam, katera tema je za vaš kolektiv smiselna in koliko bo stalo. Če menim, da predavanje pri vas ne bo zaleglo, vam to povem takoj.

Če vam je pisanje ljubše, je na začetni strani obrazec, ki pripravi sporočilo v vašem poštnem programu.

Na obrazec Kaj je diagnostika →